6 dejstev o Leonardu, ki jih (morda) niste vedeli
Življenje in delo Leonarda da Vincija tudi danes – 500 let po njegovi smrti – buri duhove.
Kdo je bil mož, ki je pred več kot pol tisočletja naslikal Mono Lizo, Zadnjo večerjo in druge svetovno znane slike? Kako je razmišljal vizionar, ki je že pred več kot pol tisočletja načrtoval helikopter, padalo, potapljaško opremo in druge tehnične pripomočke? Kaj odkrivajo analize Leonardovih umetnin, narejene z najsodobnejšo tehnologijo?
Bil je nezakonski sin
Leonardo se je kot nezakonski sin rodil 15. aprila 1452 v Vinciju, naselju med Firencami in Pistoio. Mati Caterina je bila preprosta kmetica, oče Piero d'Antonio da Vinci pa notar, ki se je poročil z drugo žensko.
Leonardo je živel pri očetovi družini. Oče je dovolj zgodaj opazil, da sina mnogo bolj kot notarske listine zanima risanje, rezljanje, modeliranje in podobno. Poslal ga je v uk v Firence, kjer je mladi Leonardo kmalu pokazal vso svojo nadarjenost.
Pisal je levo, desno in celo zrcalno
Leonardo je brez težav pisal z levo ali desno roko. Pogosto je pisal tudi kar v zrcalni pisavi. To je zapisoval z levico, vrstice pa začenjal na desni.
Nekateri zgodovinarji so mnenja, da je s tem »zakodiral« svoje ideje, drugi, da se je tako izognil packanju, ki ga je povzročalo pisanje s črnilom in kredo. Tudi sicer številne skice in zapisi dokazujejo, da je bil obojeročen in je lahko delal z desnico ali levico.
Malo šole, več izkušenj
V Leonardovem času so se sinovi uglednih in bogatih očetov učili klasičnih jezikov in humanističnih ved. Leonardo pa je bil deležen bolj skromne izobrazbe s poudarkom na računstvu. Tudi latinsko ni znal. A na svojo pomanjkljivo izobrazbo naj bi bil celo ponosen.
Prepričan je bil, da se lahko največ nauči zgolj z natančnim opazovanjem in eksperimenti. Da je bilo v njegovem primeru to tudi res, dokazujejo številne izvirne domislice in pronicljiva razmišljanja, ki jih je beležil v svojih beležkah.
Vedno in povsod si je delal zapiske
Leonardo je imel navado, da je na papir zapisal in skiciral vse, kar je dan za dnem mislil, čutil, videl in raziskoval. Povsod je s seboj nosil malo beležnico, obešeno za pas. Ti zapiski danes predstavljajo t. i. Kodekse, ki obsegajo več kot 7200 strani.
Med najbolj znanimi je Atlantski kodeks, ki obsega več kot 2000 strani in ga hranijo v Milanu, od zasebnih zbirk pa je verjetno najbolj slaven Leicestrski kodeks, ki vsebuje »le« 72 strani, njegov ponosni lastnik pa je Bill Gates. Pred več kot 20 leti je zanj odštel nekaj več kot 30 milijonov dolarjev.
Vozli so bili njegova strast
Leonardo se je rad zabaval z oblikovanjem okrasnih prepletov in različnih vozlov, ki niso bili zgolj okraski, pač pa so prerasli v nekakšne obrazce. Tako imenovani »vincijevski vozel« (na sliki) v elegantnem prepletu v eni potezi združuje dva vozla, ki naj bi predstavljala simbol neskončnosti. Različice teh vincijevskih vozlov najdemo na številnih Leonardovih skicah in oblačilih njegovih »prvih dam«, kot so Mona Liza, Dama s hermelinom in Lepa princesa.
Bil je natančen, zelo natančen
Leonardo je slikal zelo počasi in potrpežljivo. Ko so s pomočjo najsodobnejših tehnologij opravili analizo trinajstih njegovih del, se je pokazalo, da je na obraze nanesel od 20 do 30 slojev barve v skupni debelini samo 40 do 50 mikronov! Posamezni nanosi so se kar nekaj časa sušili, zato morda ni nič nenavadnega, da so njegove umetnine nastajale več let, včasih tudi desetletij.
Tako je tudi Mona Liza nastajala več kot deset let, verjetno od leta 1503 pa vse do leta 1515. V novi monografiji Leonardo, genij, ki bo izšla maja, lahko preberemo, da je umetnina Leonarda spremljala »na njegovih romanjih, med katerimi jo je ta popravljal in prenarejal po svojem razpoloženju«.
